Odgovori na vaša vprašanja

Pozdravljeni! Na vas se obračam zaradi problema glede povračila stroškov prevoza. Moje delovno mesto je bilo v podružnici večje trgovske verige v Ljubljani. Ko sem se preselila v Belo Krajino, so me premestili v podružnico v Novem mestu. Sedaj je problem glede...
Več

Sem samostojni podjetnik (s.p.) od leta 1994 dalje. Zaradi situacije na trgu bi rad s.p. zaprl oz. izvedel osebni stečaj. Zanima me kako lahko to storim glede na svojo starost in poslovanje kot s.p. po pravni poti. Za vaš odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo...
Več

Spoštovani,

Prenehanje opravljanja dejavnosti se izvede v skladu z določbo 75. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki pravi, da mora podjetnik prenehanje opravljanja dejavnosti prijaviti najmanj 15 dni pred dejanskim prenehanjem, vsaj tri mesece pred prijavo pa mora podjetnik na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Prijavo za izbris iz Poslovnega registra Slovenije lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala e-VEM (vse na enem mestu) ali na vstopnih točkah VEM. Vstopne točke VEM so npr. izpostave AJPES, upravne enote in krajevni uradi, davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije… Na vseh vstopnih točkah VEM so zagotovljene informacije v zvezi z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije, obrazci in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.

Podjetnik je dolžan v roku 30 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na DURS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Dokumente lahko oddate samo preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije se je podjetnik dolžan odjaviti iz sistema zavarovanja v roku 8 dni od dneva izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Odjavo se opravi z izpolnjenim obrazcem M2, ki ga je podjetnik prejel skupaj z obrazcem M1, ko je opravil prijavo v zavarovanje. Odjava se lahko opravi fizično na sedežu območne enote zavoda, lahko pa tudi elektronsko prek portala e-VEM.

Če želite izvesti osebni stečaj zaradi insolventnosti, pa si odgovor preberite v enem prejšnjih objavljenih odgovorov.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani! Skupaj s partnerko sem živel 5 let. Živela sva v stanovanju, ki je bilo njena last. Partnerka je tudi lastnica hiše na Hrvaškem in še ene hiše v Sloveniji. Ima tudi čoln. Sam sem bil ves čas zaposlen, moji prihodki so v povprečju znašali 2000 evrov...
Več

Spoštovani Na vas naslavljam pismo, ker me zanima naslednje glede osebnega stečaja. Imel sem podjetje s.p. in me zanima kako in kaj moram vložiti za brezplačno pravno pomoč? V podjetju nisem imel rednih prihodkov za opravljeno delo, zato so mi nastali dolgovi...
Več

Spoštovani,

Če želite vložiti predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ga lahko podate pisno ali pa se zglasite na stečajnem oddelku okrožnega sodišča, na območju katerega imate stalno prebivališče in predlog podate ustno na zapisnik na sodišču.

Sodišče vas bo na naroku poučilo o možnosti brezplačne pravne pomoči, ki pa v postopku osebnega stečaja obsega le oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zastopanja in pravnega svetovanja v postopku osebnega stečaja v okviru brezplačne pravne pomoči ni mogoče dobiti, razen v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti.

Na naroku boste morali podati Poročilo dolžnika o stanju premoženja, ki mora vsebovati:

1. popis vsega vašega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v poslovnih knjigah,

2. podatke o vaših transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi,

3. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih,

4. vašo izjavo kot dolžnika, da je v poročilu navedeno vse vaše premoženje, za katero veste, in vsi transakcijski računi.

Poročilo dolžnika o stanju premoženja morate priložiti k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ki mora biti notarsko overjeno (če predlog vložite pisno). Poročilo dolžnika o stanju premoženja lahko podate tudi na naroku na sodišču ali pa na naroku priznate svoj podpis na pisnem poročilu (v tem primeru notarska overitev ni potrebna).

Sodišče vas bo na naroku poučilo tudi o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka in o možnosti odpusta obveznosti, ki ga lahko predlagate na naroku.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni, v tem letu (začetek septembra) bi v svojem podjetju moral dobiti jubilejno nagrado za deseto obletnico, žal pa se podjetje (konec meseca maja) zapira. Zanima me, če mi nagrada vseeno pripada ali ne!
Več

Pozdravljeni,

v zvezi z vašim vprašanjem glede jubilejne nagrade za deset let delovne dobe, vas obveščamo, da sicer ne razpolagamo z vsemi potrebnimi podatki, zlasti ne glede dejavnosti, v kateri delate (zaradi določitve kolektivne pogodbe, ki ureja vprašanje jubilejnih nagrad za določene dejavnosti), lahko pa okvirno odgovorimo na vaše vprašanje.

Pogoj za izplačilo jubilejne nagrade je kontinuirano delo v obdobju desetih let pri istem delodajalcu. Obstajajo pa izjeme, ko je delavec upravičen do izplačila jubilejne nagrade tudi v primeru spremembe delodajalca, ko gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali in za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. Jubilejna nagrada se kljub spremembi delodajalca izplača, če:

- preneha delovno razmerje pri enem delodajalcu zaradi stečaja in delavce prevzame nov delodajalec

- če pride do spremembe delodajalca zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, zaradi združitve ali delitve

Če je podana takšna kontinuiteta zaposlitve se upošteva tudi delovna doba, dosežena pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.

Druga izjema, ko bi bili upravičeni do izplačila jubilejne nagrade pred potekom desetih let delovne dobe pri istem delodajalcu, velja v primeru ko kolektivna pogodba, ki velja v konkretni panogi, izrecno določa, da je delavec upravičen do izplačila jubilejne nagrade glede na skupno delovno dobo najmanj 10 letih pri vseh dosedanjih delodajalcih.

Če vas kot delavca ne bo dejansko prevzel nov delodajalec oz. če ne bo podana kontinuiteta vašega dosedanjega dela, in če kolektivna pogodba, ki pride v vašem primeru v poštev ne določa, da se jubilejna nagrada določa glede na skupno delovno dobo (ne pa samo na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu), žal ne boste upravičeni do izplačila jubilejne nagrade, saj niste izpolnili polnih 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

S spoštovanjem!

1 2 3 4 5