Odgovori na vaša vprašanja

Spoštovani, pred leti sem imela s.p.. Nekemu podjetju nisem plačala računa in so mi poslali sodnega izvršitelja. Takrat je bil račun že plačan. Tako sem vseeno dobila izvršbo za 325€ zaradi samega postopka izvršbe (toliko so znesli stroški sodnega izvršitelja iz...
Več

Glede na vaše navedbe vam svetujemo, da na sodišče ponovno naslovite poizvedbo o upniku in njegovih pravnih naslednikih ter njegovem transakcijskem računu. Vaš upnik je namreč pravna oseba in možno je, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra in da je njen TRR zaprt. Iz tega razloga pozovite sodišče naj opravi poizvedbe o upnikovih pravnih naslednikih. Če bodo te poizvedbe neuspešne in ne boste uspeli izvedeti TRR-ja upnika ali njegovih pravnih naslednikov, lahko predlagate izpolnitev svoje obveznosti v obliki sodnega depozita.

Kot prvo morate s strani banke pridobiti pisno potrdilo, da je na vašem računu blokiranih dovolj sredstev za poplačilo celotne obveznosti ter izjavo banke, da je upnikov TRR neznan in da blokiranega zneska iz tega razloga ne morejo nakazati vašemu upniku. Ko si pridobite potrdila banke, o tem obvestite izvršilno sodišče.

Ko boste pridobili pisna potrdila banke, da je TRR upnika neznan, predlagajte položitev stvari (zneska) na sodišču tj. sodni depozit. Za sodni depozit ni pristojen izvršilni oddelek ampak nepravdni oddelek krajevno pristojnega okrajnega sodišča. Upnik lahko namreč pravilno izpolni svojo obveznost tako, da položi celoten dolgovan denarni znesek na sodišču. Ta pride v upoštev, kadar je upnik v zamudi ali je neznan, ali se ne ve zanesljivo, kdo je in kje je. S potrdilom banke o neznanem TRR-ju upnika in o tem, da imate blokirana sredstva v višini, ki zadoščajo za poplačilo celotne terjatve, lahko izkažete, da izpolnitev upniku ni bila mogoča. Ko bo sodišče s sklepom odobrilo sodni depozit, lahko banka na podlagi sklepa o sodnem depozitu, prenese blokirana denarna sredstva z vašega TRR na TRR sodišča. Šele v tem trenutku boste pravilno izpolnili svojo obveznost kot dolžnica. Banka bo nato obvestila izvršilno sodišče, da je dolg v celoti plačan, in izvršilno sodišče bo šele takrat lahko izdalo sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, saj je namen sodnega depozita prav prenehanje predlagateljeve obveznosti. Šele ko bo banka prejela sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka, bo vaš račun odblokirala.

Po smrti očeta sva s sestro podedovali vsaka polovico stanovanja, ki ga že uporablja moj nečak, sestrin sin. Zanima me ali je potrebna kupoprodajna pogodba, ker prepuščam svojo polovico nečaku. Po moji laični presoji to ne bi bilo potrebno, ker imam pravico le do...
Več

Spoštovani!

Stanje v zemljiški knjigi je sedaj takšno, da sta s sestro solastnici stanovanja, vsaka do deleža ene polovice. Vsaka od vaju torej lahko razpolaga s svojim deležem do ene polovice, torej ga lahko proda, podari, obremeni. Pišete, da prepuščate svojo polovico nečaku, torej najbrž nimate interesa v stanovanju živeti in ne želite več biti zemljiškoknjižna lastnica tega stanovanja do deleža ene polovice.

Glede nepremičnin je potrebno za spremembo lastništva v zemljiški knjigi skleniti pisno pogodbo, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ki je notarsko overjeno. V vašem primeru bi bilo potrebno skleniti pisno darilno ali prodajno pogodbo, odvisno od tega ali želite svojo polovico nepremičnine nečaku podariti ali pa želite svojo polovico vnovčiti in zanjo prejeti kupnino v denarju. Če želite opraviti brezplačen prenos lastninske pravice brez stroškov za vas, vam predlagamo, da darilno pogodbo sestavi odvetnik ali notar in da se dogovorite, da stroške sestave pogodbe, strošek overovitve zemljiškoknjižnega dovolila, davke in stroške izvedbe spremembe lastništva v zemljiški knjigi plača obdarjenec (vaš nečak).

Dokler ne boste s svojim deležem do ene polovice razpolagali (ga prodali ali podarili) in to vpisali v zemljiško knjigo, boste v zemljiški knjigi ostali vpisani kot lastnica do ene polovice (posledično pa vas bo bremenil tudi morebitni davek na nepremičnine, plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter ostale javnopravne dajatve v zvezi s to nepremičnino).

To pomeni, da če bi vaša sestra (ali vaš nečak, če mu je vaša sestra podarila svojo polovico) kdaj v prihodnosti želela prodati to stanovanje v celoti (1/1), tega ne bi mogla storiti brez vašega soglasja v obliko zemljiškoknjižnega dovolila vas kot lastnice ene polovice stanovanja. S tem, ko vaša sestra predlaga prodajo, želi pravilno urediti zemljiškoknjižno stanje. Zato vam svetujemo, da sklenete pisno darilno ali prodajno pogodbo, ki naj jo sestavi odvetnik ali notar, ta pa naj predlaga tudi spremembo lastništva v zemljiški knjigi.

Zdravo! Imam problem, ko ne vem na koga se naj obrnem. In sicer s punco sva v najemniškem stanovanju. Lastnik stanovanja hodi po stanovanju in brska po predalih brez, da bi to prej najavil in to takrat, ko naju ni doma. Kolikor jaz vem tega ne sme. Prosim za vašo...
Več

Spoštovani! Po deložaciji leta 2010 so me v stanovanje sprejeli prijatelji. V zadnjem mesecu dni so se oglasili rubežniki, ker imam odprtih še nekaj izvršb, pri prijateljih, ki so me nastanili in hoteli rubiti njihovo imetje zaradi mojega dolga, kljub temu da so...
Več

Pozdravljeni,

Skladno z določbo 83. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) se lahko zarubijo stvari, ki jih ima dolžnik v posesti (ni nujno torej, da je dolžnik lastnik teh stvari), vendar mora pri tem izvršitelj upoštevati, da naj se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice (npr. da ima na konkretni stvari lastninsko pravico nekdo tretji), ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlažje unovčiti, pri čemer mora izvršitelj pri rubežu upoštevati izjave navzočih strank in drugih oseb.

Šteje se, da ima dolžnik nad stvarmi rubeža posest, če ima ta dejansko oblast nad le-temi. Če je izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski oblasti, lahko opravi tudi ustrezne poizvedbe na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih ali na drug primeren način (74. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

V primeru, da želi izvršitelj zarubiti stvar, za katero lahko tretji s stopnjo verjetnosti izkaže, da ima na tej stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko le-ta (torej tretji) vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in zahteva, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64. čl. ZIZ), hkrati pa lahko tretji, ki je od sodišča zahteval, da se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, predlaga, da sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, in sicer, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (73. čl. ZIZ). Če tretji svoje pravice ne more izkazati na opisan način, lahko sodišču predlaga, da kljub temu odloži izvršbo na konkretnem predmetu, vendar mora tretji izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

V primeru, da sodišče zavrne ugovor tretjega, lahko vložnik ugovora (tj. tretji) v roku tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (65. ZIZ).

Velja opozoriti, da glede na določbo 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. V vsakem primeru pa mora izvršitelj ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (288. čl. ZIZ), ki od njega zahteva, da v konkretnih okoliščinah stori vse potrebno, da prepreči nastanek škode, ki bi nastala s prodajo stvari, ki ni dolžnikova, in tretjemu omogoči, da svoje pravice (učinkovito) zavaruje v izvršilnem postopku. To pa pomeni, da mora postopati na ustrezen način, tako da ob npr. rubežu stvari preveri lastništvo vozila ali o rubežu obvesti tretjega.

V vsakem primeru velja, da je izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče ne odredi drugače (49. čl. ZIZ).

V upanju, da smo odgovorili na vaši vprašanji, vas lepo pozdravljamo!

Pred malo več kot pol leta nazaj, sem napihal 0,58mg/l. Ne bom razlagal kako je prišlo do tega, ker je brezpredmetno in se zavedam da je velika napaka. Do sedaj nisem imel nobenega prekrška, torej brez kazenskih točk. Sedaj imam poziv na sodišče in mi grozi kazen...
Več

Spoštovani!

Glede na dejansko stanje, ki ste ga opisali, je bil prekršek storjen v času veljavnosti Zakona o prekrških ZP-1-UPB8, ki velja od dne 18.05.2011 dalje. Zadnja sprememba tega zakona je bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G (Uradni list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2010), ta zadnja sprememba pa je uvedla bistveno spremembo 6. odstavka 26. člena Zakona o prekrških, ki je prej določal, da sme sodišče stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (torej 18 kazenskih točk), omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče (torej pod 18 kazenskih točk). Po novi ureditvi pa sodišče več nima te zakonske možnosti, da bi vam omililo sankcijo z znižanjem izrečenih kazenskih točk, da bi vaš vozniški izpit ostal v veljavi.

Zaradi tega vam bo sodišče najbrž izreklo globo v višini 1.200,00 EUR (kar je najnižji znesek globe, predpisan za ta prekršek) ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Glede na to, da vam bo sodišče odmerilo najnižjo globo za ta prekršek in ker sodišče več nima zakonskega pooblastila za omilitev stranske sankcije 18 kazenskih točk pod to mejo, se bojimo, da ne obstajajo nobene olajševalne okoliščine, ki bi lahko vplivale na takšno odmero sankcije.

Vendar bi vas opozorili, da sme sodišče storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih in o tem sodišču dostavil dokazilo. Sodišče bo o odlogu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločalo zgolj na predlog, katerega vložitev zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o predlogu.

Predlagamo vam, da s pomočjo pravnega strokovnjaka sestavite predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

1 2 3 4 5